‘Oku ou tui kapau na’e finangalo ‘a e Tama Tu’i ko Siaosi Tupou V ke ta’ofi malohi ‘a e ngaahi ngaue maveuveu he 16/11/2006. Na’e ‘i ai ‘a e ngaahi nunu’a kehe mo ia kuo ‘osi hokó. Ka ‘i he lava ‘a e vaeua ‘aho mei he efiafi ‘o e 16/11/2006 ‘a e fakahoko ‘o e loto ‘o e kakai na’a nau poupou ki he Kau Fakafofonga ‘o e Kakaí ‘oku vilitaki ke tukulolo ‘a e Pule’anga ‘o Tongá. Neongo hono fakaha na’e tali ‘a e loto ‘o e kakai ka ‘oku fehu’ia ‘ehe tokolahi ‘a e founga na’e ngaue’akí mo ‘ene fakalaó.

 

 

Na’e me’a ‘a Nopele Fielakepa he Letio Tongá ‘o fakahoko ‘a e to folofola ‘a e Tama Tu’i Siaosi Tupou V. Ko e kakano ‘o e to folofolá ko e popoaki ‘ofa. ‘I he mole ‘a e tau’atainá mo e hoko ‘a e maveuveú, na’e finangalo ‘a e Tama Tu’í ‘i hono mafai fakalao ke ‘i he Potungaue Polisí mo e Tau Malu’i Fonua ‘a Tongá ‘a e Mafaí ni. Ko e ‘aho ‘e 30 ‘a e tu’utu’uní pea ‘e malava pe ke fakaloloa ‘o kapau ‘e fiema’u. ‘Oku ‘amanaki ke fakahoko ‘a e ngaue ‘aki ‘a e laó kakato kiate kinautolu na’a nau tataki mo kau ki he ngaahi tupunga ai e me’a ne hoko he 16/11/2006.

 

Na’e me’a ‘a Dr. Feleti Sevele (Palemia ‘o Tonga) ko e fakamalo kiate kinautolu ‘oku tokoni ‘a e tauhi ‘o e melinó. Na’a ne fakame’apango’ia he’ene fuofua mamata tonu ki he ngaahi ‘ata ‘oku anga maheni ke sio ‘a e Tongá he Televisoné. Ne kole ai ke tukuange a ‘etau ngaahi kehekehe fakapolitikalé kae kumia ‘a e melinó telia ‘a Tonga mo hono kaha’ú. ‘I he faka’osi ‘ene me’a ma’ae fonuá na’ane pehe ai. ” ‘Oku ou to’o mai ‘a e ‘Ipiseli ‘a Sangato Paulo ki Filipai na’a tokoni kiate kitautolu…… ‘ilonga ‘a e me’a ‘oku mo’oni, ‘ilonga ‘a e me’a matamata lelei, ‘ilonga ‘a e me’a totonu, ‘ilonga ‘a e me’a ma’oni’oni, ‘ilonga ‘a e me’a faka’ofo’ofa, ‘ilonga ‘a e me’a ongoongo lelei, kapau ‘oku ai ha lelei, tokanga mo fakakaukau ki ai.” (Filipai 4:8)

Na’e ‘ikai ha ofo he anga ‘o e ngaahi poupou mo e ngaahi me’a ‘a e Kau Taki Lotú ‘e toko 10 he ngalu’eá. Ne ‘ikai keu ma’u kotoa ‘a e ngaahi me’a ‘a e Kau Taki Lotú. Ka ko e ngaahi konga pe ‘eni ‘o e ngaahi akonakí na’e ongo pea uhu kiate aú. ” ……ka hufia ‘e ha sola hotau ‘api ko ‘etau lelei taha ‘e ‘ave ia ma’ana … manatu ko e muli ‘akitautolu! ….” “…… ‘oku ou kole fakamolemole atu ki he’eku fanga sipí he kovi ‘eku tatakí…..” “…. ‘Oku lelei ‘a e Temokalati ‘iate ia pe. Ka ‘oku ‘ikai fakatonuhia’i ‘e he Temokalati ‘a e moveuveu na’e hoko ……” ” ……Ko e ngaahi ngaue lahi na’e teu ma’ae kaha’ú, ka kuo tau ‘i he tu’unga ko e tu’uma’u mo e holomui …..” Ko e ha leva ‘a e poupou mo e lau ‘a’au?

Fa’u : Kisione Taufa
Taimi : 7:00 am (Tonga Time)
‘Aho : 20 Novema 2006.
Feitu’u : Tonga